"Če bo treba, se lahko borimo še dolgo. Sliši se grozno, a cena predaje bi bila mnogo višja"

1.462 dni. 1.462 juter, v katere ljudi zbuja zavijanje siren, ki opozarjajo na nevarnost, 1.462 noči, ki jih osvetljujejo eksplozije in 1.462 dni, v katerih starši poskušajo v življenja prestrašenih otrok, ki bi morali poznati le igro, šolo in sanje, vnesti vsaj malo radosti. 1.462 dni je preteklo od 24. februarja 2022, ko so Rusi, po predhodni aneksiji Krima, napadli Ukrajino v specialni vojaški operaciji, kot so jo sami poimenovali, a je bil napad nič drugega kot vojaška agresija.

Vojna, ki traja toliko, kot je druga svetovna vojna na slovenskih tleh. In ki je v zimi, ki se izteka, zaradi nenehnih napadov na energetsko infrastrukturo za prebivalce Ukrajine prinesla največje preizkušnje.

"Imel sem srečo, moja družina je imela srečo," mi po video povezavi pove Volodimir Kulik, politolog s Kijevske ekonomske fakultete, ki sem ga pred letom srečala v ukrajinski prestolnici kot novinarka na terenu. "Živimo v delu Kijeva, ki ga napadi niso močno poškodovali. Imamo plin, tako da lahko kuhamo, brez tekoče vode smo bili le nekajkrat, prav tako smo le za krajše obdobje nekajkrat ostali brez gretja. Mnogi te sreče niso imeli. Zelo so trpeli. Ob izjemno nizkih temperaturah, so morali preživeti brez gretja, elektrike, tekoče vode."

Utrujeni, izčrpani od vojne, pokopališča se večajo

Kulik ne skriva, da so ljudje utrujeni, izčrpani od štiri leta trajajoče vojne, v kateri so mnogi, še zlasti tisti, ki živijo bližje več kot 1.200 kilometrov dolgi frontni črti, vsakodnevno postavljeni pred številne izzive. Tudi pred tistega največjega: ostati živ. Dejansko je malo ljudi v Ukrajini, ki se jih vojna ne bi dotaknila ne glede na to, v katerem delu države živijo; bodisi so sami ogroženi zaradi napadov ali je kdo od njihovih bližnjih vojakinja ali vojak.

(Na spodnjem posnetku je pokopališče padlih vojakinj in vojakov, ki sem ga posnela pred natanko letom dni, februarja lani, v Lvovu, ko sem bila tam še kot novinarka Večera.)

Ni malo takšnih, ki so že pokopali svojega bližnjega na pokopališčih, ki se vsakodnevno širijo z vedno svežimi grobovi, ali še vedno upajo, da se bo sin, hčerka, žena, mati, brat, mož, oče .. vrnil(a) iz ruskega ujetništva. Bolnišnice in rehabilitacijski centri so polni tako civilistov kot ranjenih vojakov, brez ene ali več okončin.

Ukrajinska družba bo zaradi posledic vojne traumatizirana še desetletja

"Ukrajinska družba je zaradi vojne zelo travmatizirana. Raziskava, ki sem jo lani opravil s kolegi, je pokazala, da ima izjemno visok delež sodelujočih različne posttravmatske simptome; to niso zgolj ljudje, ki so morali zapustiti svoje domove že leta 2014 in so se morali po letu 2022 znova seliti, ali tisti, ki so v vojni izgubili svoje najdražje. Izjemno stresno je lahko, če, ko zvečer ležeš v posteljo, ne veš, ali se boš naslednje jutro zbudil. Tudi večtedensko življenje brez vode, elektrike, gretja pušča posledice. Še posebej starši z malimi otroki izjemno trpijo zaradi negotovosti, ali bodo lahko zaščitili svoje otroke. Vse to je zelo travmatično in prepričan sem, da bomo posledice čutili še desetletja. Poleg gospodarskega uničenja države in izgube človeških življenj bodo te travme najbolj zaznamovale ukrajinsko družbo". Tako politolog, ki trdi, da kljub vsemu naštetemu in omenjeni hudi zimi, ki se na srečo izteka, duh ukrajinskega naroda ni zlomljen. "Nihče si zaradi utrujenosti in izčrpanosti, ne želi konca vojne oziroma mirovnega dogovora pod pogoji, ki jih postavljata ZDA in Rusija. In tudi tisti, ki so za določeno popuščanje, ne pristajajo na odrekanje ukrajinskemu ozemlju in Donbasu, kar je, kot kaže glavna točka razhajanja v pogajanjih. Tega se zaveda tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski, zato na kaj takega ne more pristati."

"Predaja je nesprejemljiva, Putin bi nadaljeval ..."

Cilj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju vojne do poletja ukrajinski politolog Kulik označuje za nerealen. "Tudi Ukrajina si želi čimprejšnjega konca vojne, a ne do določenega datuma in na način, da bi s tem ustregla interesom in željam Trumpa, saj vemo, da si on želi doseči rezultat do omenjenega roka zgolj zaradi strahu, da bodo republikanci na letošnjih volitvah izgubili večino v obeh domovih Kongresa. Prav tako bi bil umik z ozemelj, ki jih Rusija ni sposobna vojaško osvojiti, ne le nepravičen, temveč tudi zelo nevaren, saj gre za strateško pomembne položaje, ki jih za zdaj tudi z vojaškimi okrepitvami uspešno ohranjamo v naših rokah. Hkrati bi postali tudi bolj ranljivi, saj nihče ne verjame, da bi Putin spoštoval kakršenkoli dogovor, kar je dokazal že večkrat. In četudi bi Putin vojno ustavil za nekaj mesecev ali celo nekaj let, so ljudje v Ukrajini prepričani, da bi ta čas izkoristil za vojaško in ekonomsko okrepitev, ki bi ji sledil ponoven napad in takrat bi bila Ukrajina še v slabšem obrambnem položaju."

Poleg strateških pomislekov odreči se ozemlju, politolog izpostavi pomembnost pravičnosti. "Ali naj Putina nagradimo z ozemljem za njegovo agresijo na našo državo in vse zločine nad ukrajinskim narodom? To je za ljudi, ki ne razmišljajo strateško, temveč  gledajo na vse z moralnega vidika, povsem nesprejemljivo. Seveda so razlike v prizadetosti od vojne tako v družbenih skupinah kot v delih države; eni so bili prizadeti manj, drugi bolj, a nasploh življenje teče bolj ali manj normalno, ljudje dobivajo plače, tudi hrana je na voljo. Ljudje nimajo občutka ekonomske obubožanosti, prepričani so, da si, dokler imamo podporo Evrope, lahko privoščimo takšno razmišljanje in se borimo. Ukrajinska vojska je močna in ukrajinska družba je odporna. Seveda bi bila tako ekonomsko kot vojaško brez zahodne podpore v dosti slabšem položaju, a tudi brez pomoči ne bi bili povsem nemočni."

Kulik, tako kot nekateri zahodnoevropski politiki, je prepričan, da lahko vojno ustavi le ekonomsko obubožanje Rusije. "Seveda je z vojno povzročeno uničenje Ukrajine izjemno, vendar Rusija porabi bistveno več denarja za vojno kot mi. Navkljub temu, da so potrošili svoje finančne rezerve, poskušajo dajati videz normalnosti, zato ne uvajajo racionalizacij, obenem je vodstvo tudi prepričano, da se ljudje ne bodo uprli, ne bodo protestirali."

Politolog upa, da bo Putin v nekem trenutku tudi zaradi ekonomske situacije v državi poskušal najti dovolj prepričljiv razlog za končanje vojne, v kateri se bo poskušal prikazati koz zmagovalec, četudi mu ne bo uspelo podrediti si Ukrajino." Seveda ne vemo, do katere točke bo vztrajal, koliko vojskovanja si lahko še privošči. Prav tako ne vemo, ali bi ga kdo iz ožjega vodstva bil pripravljen ubiti, da bi končal to agonijo. V ukrajinski družbi obstaja prepričanje, da se lahko, če bo treba in če bomo imeli podporo Evrope, borimo še dolgo. Ne vemo, kako dolgo. Nihče si ne želi, da bi ta vojna trajala dvajset, trideset let, vendar, ali si lahko privoščimo še eno leto vojne. Da. Lahko tudi dve. Smo se sposobni boriti in upirati še pet let? Mogoče! Seveda to zveni grozno, a cena predaje bi bila bistveno višja, saj vemo, kaj so Rusi počeli na okupiranih ozemljih, in s tem bi nadaljevali na novo osvojenih ozemljih, zato je za nas predaja nesprejemljiva."

Članstvo v EU in Natu edina garancija

O tem, kakšen mirovni dogovor oziroma varnostne garancije za končanje vojne bi bile sprejemljive za Ukrajince, pravi, da bi želeli osvoboditi okupirana ozemlja, a če to ni mogoče in bodo morali sprejeti dejstvo, da so ta za Ukrajino vsaj začasno izgubljena, "bi bila najboljša varnostna garancija sprejem v Zvezo NATO in EU.  Seveda se tisti, ki vsaj malo spremljamo situacijo, zavedamo, da je NATO v težavah in da ga ZDA spodkopavajo od znotraj. Tudi zato vemo, da ni več absolutnega zagotovila, da bi jo v primeru napada na Estonijo, Poljsko in nenazadnje tudi Ukrajino, če bi ta postala članica, NATO branil, a vendarle je upanje, da se bo ohranil s prihodnjo ameriško administracijo in bo Nato spet branil vse svoje članice. Tudi zato smo prepričani, da bi članstvo v Natu bilo veliko boljša garancija varnosti za Ukrajino kot kakršni koli dokument med Ukrajino in ZDA ali Ukrajino in Rusijo, ki ga Putin, ponavljam, ne bo spoštoval."

"Članstvo v EU bi bilo nekakšna nagrada, priznanje, da vse naše trpljenje ni bilo zaman. Članstvo v tej ekonomski in politični uniji bi manifestiralo dokončen konec vezi z Rusijo, kar bi bilo simbolično pomembno, zato sta NATO in EU najboljši zagotovili za Ukrajince. Ni popolno zagotovilo, saj vemo, da so znotraj obeh različna mnenja članic, ali sprejeti Ukrajino v članstvi in ali se je vredno boriti za nas, a to je najboljše, na kar lahko upamo."

"Seveda gre za kršitev običajnih postopkov, a situacija je izjemna, zato upam, da bo EU našla rešitev tudi za ta problem," odvrne Kulik na vprašanje, kako si predstavlja uresničitev ukrajinske želje po pospešeni pridružitvi Ukrajine EU, če posamezne država na Balkanu čakajo že desetletje in več. "Brez vključitve Ukrajine v EU in NATO, ne moremo pristati na mirovni dogovor." Tako politolog iz Ukrajine, ki o trenutni finančni in vojaški podpori EU pravi, da je ta veliko večja kot jo prejemajo od ZDA, ki ni nič pripravljena dati zastonj. "Prav tako nismo zadovoljni, da EU še vedno kupuje rusko nafto in na ta način Rusijo finanncira bolj kot nas, prav tako imajo ruski državljani še vedno pravico vstopa in življenja v EU. Trenutno smo tudi zelo nezadovoljni zaradi odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je dovolil, da bodo ruski para olimpijke in para olimpijci lahko nastopili pod rusko zastavo, medtem ko je bil naš sankač diskvalificiran zgolj zato, ker je z nošenjem čelade s padlimi ruskimi športniki želel počastiti spomin nanje. To je povsem nesprejemljivo, a po drugi strani razumemo, da EU povezuje države z zelo raznolikimi interesi, ki nam niso vse naklonjene."

Solidarnost, prisilna mobilizacija, dezertiranje

Eden od številnih izzivov za Ukrajinke in Ukrajince, ki jih prinaša vojna, je tudi mobilizacija. Vojakinje in vojaki v vojnah umirajo. Obe strani, tako ruska kot ukrajinska s številkami manipulirata, a neka splošna ocena je, da je dosedanji potek vojne terjal dva milijona mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Tudi zato Ukrajina potrebuje vedno nove in nove vojake in vojakinje. Medtem ko je spodnja meja za mobilizacijo 25 let, je pred kratkim ukrajinska rada sprejela zakon, ki omogoča prostovoljno vključitev tudi starejšim od 60 let, medtem ko mladim od 18. do 24. leta ponuja za prostovoljno vključitev finančne spodbude. A tudi to ne zadostuje. Številni, ki so imeli možnost, so v minulih letih zapustili državo – skupno naj bi državo po podatkih UNHCR zapustilo osem milijonov beguncev, čeprav je številka najbrž še višja, saj številni niso zaprosili za status begunca. Mnogi moški poskušajo zadnja leta tvegajoč izgubo življenja (nekaj se jih je ob prečkanju reke z Madžarsko utopilo, nekateri so pri prehodu v Romunijo zmrznili, kakšen je bil tudi ustreljen op.p) pobegniti iz države, številni se skrivajo pred oblastmi in mobilizacijo, ki je, kot je mogoče občasno spremljati po družbenih omrežjih, lahko tudi zelo nasilno izvedena.

Da je tovrstna prisilna mobilizacija problematična, pritrjuje tudi Kulik, ki meni, da so tisti, ki so se želeli prostovoljno vključiti, večinoma že v vojski. Obenem je prepričan, da bi bilo bolje - čeprav je demografska slika katastrofalna in naj bi mladi moški doma poskrbeli za nov naraščaj - v vojsko vključevali ljudi, stare 22, 23 let. "Mladi ljudje so lahko bolj učinkoviti kot mi starejši. Sam jih štejem 62 in sem že ob začetku vojne menil, da bi bil s svojimi zdravstvenimi težavami vojski bolj v breme kot korist, in ni jih malo takih, kot je sam." Kulik zato, tako kot številni, pomaga z donacijami tistim, ki jih osebno pozna ali jih poznajo njegovi prijatelji, znanci. Mnogi pomagajo pri nakupu boljše vojaške obleke in zaščitne opreme za tiste, ki se odločijo za odhod v bojne vrste. Solidarnost je zelo velika, čeprav so v ukrajinski družbi "tudi zelo egoistični posamezniki, ki jim ni mar za druge. A tako je povsod. Menim, da je naša družba nadpovprečno solidarna." In o mobilizacijskih rezervah doda: "Seveda potrebujemo kader, kot so zdravniki, šoferji avtobusov, metrojev, vlakovodje, učitelji in vzgojitelji, različni mojstri in zaposleni v tovarnah, a zagotovo je mogoče nekaj dodatnih vojakov poiskati med policisti, dostavljalci hrane, različnimi športniki iz nižjih lig." Kulik še meni, da Zelenski ne bo znižal starostne meje za mobilizacijo, saj ne želi tvegati dodatnega družbenega nezadovoljstva. To nezadovoljstvo ni zanemarljivo, priznava, a se, ko gre za priljubljenost Zelenskega, vse afere, še posebej korupcijske, ki tresejo vlado in njegovo vladajočo stranko Sluga narodu, od njega odbijajo kot od teflona.   

"Putin, ponavljam, je obseden z obnovo ruske sfere vpliva"

"Niti en dosedanji predsednik Ukrajine ni bil tako priljubljen, kot je Zelenski, kar povsem ovrže Trumpove trditve o njegovi nepriljubljenosti in izogibanju volitvam zaradi strahu, da jih bo izgubil. Večina razume, da v času vojne ne more biti volitev, nenazadnje jih ne dovoljuje ustava. Po drugi strani se znaten delež prebivalstva zaveda, da je ožji krog sodelavcev Zelenskega korumpiran in da je sam predsednik odgovoren za to, saj še vedno kljub številnim dokazom o koruptivnosti ne želi odstaviti določenih sodelavcev." Kulik spomni na lansko poletje, ko je ukrajinska rada (parlament, op. p.) z zakonom odpravila neodvisnost dveh vladnih institucij za boj proti korupciji; protikorupcijskega urada (Nabu) in posebnega protikorupcijskega tožilstva (Sapo), ki bi bila podrejena generalnemu državnemu tožilcu, ki ga imenuje predsednik države. Odločitev je sprožila proteste prebivalstva in tudi ostro reakcijo Bruslja. "Takrat se je Zelenski zavedal, da je šel predaleč. Če bi si dejansko prizadeval za boj proti korupciji, ne bi podpisal zakona, a ga je. In nihče se ne slepi, da je on tisti, ki se je zavzel za sprejetje omenjenega zakona, a Zelenski nikoli doslej ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti oziroma priznati, da je naredil napako. Tudi vodje svojega urada Andrija Jermaka ni bil pripravljen odstaviti, vse dokler ni bilo povsem jasno, da je osebno vpleten v nedavne korupcijske škandale. A njegov namestnik Oleg Tatarov, ki je prav tako vpleten in ima vpliv na pravosodje, ostaja na položaju."

"Zelenski v svojem bistvu ni demokrat"

Kulik meni, da številne poteze Zelenskega kažejo, da v svojem bistvu ni demokrat. "Ne želi si dejanske delitve oblasti, kot to velja za demokratične države. Prav tako njegova stranka Sluge narodu nima več večine v parlamentu, a raje, kot da bi sklepali transparentno koalicijo, politično trgujejo pod mizo. Zelenski je človek, ki ne dovoli samostojnosti in neodvisnosti županov, parlamenta in vlade. Kabinet ministrov mu je povsem podrejen. In vse to kaže, da si ne želi živahne in konsolidirane demokracije."

Tako pravi Kulik, ki je prepričan, da vse to kaže, da se Zelenski počuti ranljivega in se želi obdržati na oblasti, čeprav je ob izvolitvi za predsednika leta 2019, dejal, da se bo potegoval zgolj za en mandat, "je zdaj povsem očitno, da si želi tudi drugega mandata. A ne glede na akumulacijo moči, ni mogoče reči, da je diktator. Ukrajina je demokratična država, le njen predsednik ni demokrat v srcu. Še vedno lahko izgubi volitve, tudi zato mogoče želi predsedniške volitve vezati na referendum o mirovnem sporazumu, računajoč, da bi mu to lahko prineslo zmago. "

Kulik še meni, da je lahko njegov edini resen tekmec izredno priljubljen nekdanji načelnik generalštaba ukrajinskih oboroženih sil general Valerij Zalužni – leta 2024 ga je Zelenski odstavil brez posebnega razloga, zgolj zato, ker naj bi se počutil ogroženega, trdi politolog, medtem ko so nekateri prepričani, da je bil razlog neuspešno izvedena ofenziva ukrajinske vojske  -  danes ukrajinski veleposlanik v Združenem kraljestvu, ki sicer še ni javno potrdil, da bi se potegoval za predsedniški položaj na naslednjih volitvah. A tudi zavrnil ni kandidature.

Ukrajina tako vstopa v peto leto vojne z izzivi na številnih področjih, naš sogovornik pa ima jasno sporočilo za slovensko javnost. "Putin je obseden z obnovo nekdanjega sovjetsko-ruskega vpliva v tem delu sveta, zato v primeru poraza Ukrajine nobena evropska država, še posebej države vzhodne Evrope, ne bodo varne pred njegovimi posegi. Prebivalci Slovenije bi se morali zavedati trpljenja ukrajinskega ljudstva in ne bi smeli dopustiti ruske zmage. Rusijo je veliko lažje premagati v Ukrajini, kot boriti se proti njej na Poljskem, Estoniji … zato je s pomočjo Ukrajini zdaj mogoče preprečiti širitev konflikta globlje v Evropo. Kdor meni, da se bo Putin po morebitnem porazu Ukrajine ustavil, je slep in naiven. Putin, ponavljam, je obseden z obnovo ruske sfere vpliva in v doseganju tega cilja se ne namerava ustaviti."